K vsebini

Opis pojmov

Seksting

Pojem seksting opisuje pošiljanje slik/fotografij, na katerih je videti lastno telo ali telo nekoga drugega v erotičnih pozicijah ali z drugo spolno vsebino. Te fotografije se običajno delijo na socialnih omrežjih preko mobilnih telefonov ali računalnika. Te fotografije običajno nastanejo zasebno, potem pa jih pošiljatelji iz različnih razlogov delijo z drugimi. Lahko gre denimo za "dokaz ljubezni", ko nekdo partnerju pošlje svoje erotične slike.

Včasih te fotografije služijo tudi temu, da pošiljatelji prikažejo sebe v kar najbolj poželjivi luči ali da se prikažejo kot spolno zrele osebe. Ob tem lahko mladi pozabijo, da nimajo nobenega nadzora nad tem, kdo lahko te slike vidi. In da slike, ki krožijo po socialnih omrežjih, ne moremo popolnoma izbrisati. Včasih ahko ima to tudi dramatične posladice, saj so mladi vedno znova soočeni s posnetki iz preteklosti.

Posing

Otroci in mladi se v socialnih omrežjih prikazujejo v dražljivih, pogosto spolno atraktivnih položajih. Predstavljajo se s fotografijami, filmi in prispevki, katerih cilj je, da se drugim prikažejo kot posebej privljačni in (spolno) zrelejši. Ob tem poleg "klasičnih" sredstev kot so ličila in oblačila pogosto uporabljajo tudi tehnične pripomočke (programe za obdelavo fotografij, glasbeno podlago itd.).

Grooming

Tudi Cyber-Grooming (prevod: vzpostavljanje stikov prek interneta z mladoletnimi osebami za spolno občevanje)

Pod tem pojmom se razume ciljno kontaktiranje oseb z namenom vzpostavljanja spolnih kontaktov. Pogosto so žrtve predvsem otroci in mladi. Običajno poskušajo odrasli najprej zgraditi zaupanje, da bi lahko stopili z žrtvijo v kontakt. Ob tem uporabljajo lažna imena, starost in druge lažne osebne informacije, da bi si pridobili zaupanje mladih. Gre za posebno obliko spolnega nadlegovanje, ki ji žal dostikrat lahko sledijo kaziva dejanja kot so otroška pornografija ali spolna zloraba.

Happy Slapping

Se je začel prvotno kot zabava med britanskimi mladostniki, ni nujno povezan s spletnim nadlegovanjem, vendar se pogosto pojavlja sočasno. Danes se pod pojmom Happy Slapping podrazumevajo telesni napadi na neznane mimoidoče ali sošolce, redkeje tudi učitelje ki se snemajo in javno objavijo na spletnih portalih. Napadi lahko gredo tako daleč, da se žrtev pretepe do nezavesti ali posili. V šolskem okolju so pomembne predvsem psihične in verbalne oblike Happy Slappinga, ki se vse bolj razvijajo v "običajen" pojav v šoli. Happy Slapping je pravzaprav povezava med klasičnim mobingom in spletnim mobingom. Žrtev se mora torej boriti ne samo z doživetim nasiljem temveč tudi s sramom in ponižanjem. Pri tej obliki spletnega nadlegovanja je kazenski pregon običajno relativno lahek, saj storilci sami producirajo in objavijo obremenilno gradivo.

Spletno zalezovanje (Cyberstalking)

S pojmom spletno zalezovanje opisujemo nenehno zalezovanje osebe v virtualnem prostoru. Dostikrat je povezano z nadlegovanjem in grožnjami s pomočjo interneta. V mnogih državah je zalezovanje/spletno zalezovanje kaznivo.

Spletno zalezovanje se pojavlja v rzličnih oblikah:

  • pošiljanje vsiljene pošte, virusov
  • ponavljajoče se nadlegovanje preko telefona, SMS-ov ali v klepetalnicah
  • vohunjenje na socialnih omrežjih
  • Vzpostavljanje kontakta s prijatelji in sorodniki žrtve preko interneta, SMS-a itd.
  • Objavljanje spletnih strani s slikami in osebnimi podatki žrtve

Razlogi in motivi so prav tako različni - od neizpolnjene ljubezni, preko zavisti do močnih negativnih čustev, na primer sovraštva. Zalezovalec je žrtvi pogosto znan: bivši partner, zavrnjen oboževalec, sodelavec ali znanec. Lahko pa gre tudi za neznanca.

Širjenje neresnic (Denigracija)

Denigracija (očrnitev) je namerno širjenje zlih govoric o žrtvi. Če storilec ob tem uporablja moderne medije, na primer internet ali druga elektronska komunikacijska sredstva, vedenje sodi med oblike spletnega nadlegovanja. Sem denimo sodi širjenje neresnic, nesramnih ali krutih sporočil, oziroma fotografij, video posnetkov, pošiljanje oziroma objavljanje napačnih ali lažnih izjav o žrtvi, obrekovanje osebe na socialnih medijih. Cilj storilca je običajno ta, da škoduje ugledu žrtve ter da uniči njegova oziroma njena prijateljstva in povezave. K možnim motivom sodijo na primer ljubosumnost, želja po maščevanju bivšemu partnerju in podobno. Študije kažejo, da se ta vrsta spletnega nadlegovanja pojavlja predvsem pri dekletih.

Ravno v povezavi s tem pojavom psihologi opozarjajo na sprostitev zavor na internetu, saj v anonimnosti interneta storilci svojim žrtvam ne gledajo v oči in neposredni odziv na njihovo vedenje (sprva) ni viden. Posledično je tudi zavedanje o obsegu in kvaliteti ran, ki jih prizadenejo žrtvi in sočustvovanje z njo omejeno. Lažje je torej širiti neresnice in negativne izjave o drugih ljudeh prek interneta kot v realnem življenju. Ko otroci ali mladi črnijo svojega sošolca oziorma sošolko, ta trpi tudi po prihodu domov, saj napadi niso omejeni ne časovno ne prostorsko. Poleg tega se je zelo težko braniti, saj se neresnice na internetu izjemno hitro širijo in že po kratkem času z interneta ni več mogoče izbrisati vse takšne objave.

Outing

Outing in prevara sta metodi sramotenja, kjer storilci pod pretvezo pridejo do podatkov o žrtvi. Storilci izrabijo zaupanje žrtve in se pretvarjajo, da negujejo prijateljski stik. Ko si naberejo dovolj podatkov o žrtvi, objavijo njegove oziroma njene intimne misli in fotografije, denimo e-pošto, pisane pogovore in podobno. Objava zaupnih informacij je lahko v najboljšem primeru neprijetna, do resne situacije pa lahko pride, če so posledice resne in trajne. Kot primer naj navedemo slučaje, ko storilec objavi negative izjave o nadrejenih žrtve ali ko se razkrije spolna usmerjenost žrtve, čeprav ta tega ni želela.

Žaljiva sporočila (Flaming)

Pojem Flaming opisuje vse vrste žaljenja, zmerjanja ali provociranja, ki se odvija v javnih predelih interneta, na primer na forumih in v klepetalnicah. Običajno ti napadi niso usmerjeni na določene osebe, temveč ciljajo na to, da se nekdo na njih odzove in se začne prostaško vesti. Iz tega lahko nastanejo tako imenovane "Flame-Wars" (vojne zmerjanja), pri katerih se popolnoma pozabi na prvotno temo in objavlja le še nekonstruktivne prispevke. Pri tem lahko gre za spletno nadlegovanje, če se določeni uporabnik/i na prispevke določenih oseb vedno odzovejo z zmerjanjem ali če njegovi prispevki utonejo v vojnah zmerjanja in so popolnoma prezrti. Pomembno je, da za storilce vsaj teoretično obstaja občinstvo v obliki drugih bralcev. To storilce krepi in spodbuja nadaljnje neprimerno vedenje, tudi če pri tem ne dobijo odziva ali prispevkov sploh nihče ne bere. Žaljenje v večini forumov razumejo kot neprimerno vedenje in moderatorji storilca opozorijo. Žaljenje se lahko na forumih, ki so le malo moderirani in nadzorovani, hitro razširi in obremeni razgovore drugih uporabnikov.

Predvsem na gamerski sceni sta flaming in flaming-wars na ironično humorni ravni običajna. Delno se to prikaže z dodajanjem smeškotov, vendar pa na mnogih forumih tudi prispevki brez tega dodatka niso razumljeni kot neposredna motnja temveč kot običajna floskula, ki jo komaj upoštevajo.

Izključevanje

Izključevanje je izključevanje posameznikov iz skupine{b/}. Pri tem ni pomembno, ali gre za skupino v realnem svetu (v šoli, športnih društvih ali prijateljskih skupinah) ali za skupino v socialnih medijih in spletnih igrah (na primer Facebook skupine, Whats App skupine...). Gre za to, da se zavesto izključi ena oseba oziroma da se je ne sprejme v "interni" krog. Pogosto so žrtve izključene iz socialnih omrežij in ignorirane v komunikaciji v klepetalnicah in forumih. Med šolarji in šolarkami pride pogosto do tega, da priljubljene učenke oziroma učenci prepričajo sošolce, da z nepriljubljenimi sošolci in sošolkami več ne komunicirajo (na internetu ali osebno).

Pripadanje skupini sodi med socialne potrebe vsakega človeka. Odnosi, ki jih mladi vzpostavljajo na internetu so za njih vedno bolj pomembni, včasih celo bolj kot realni medčloveški odnosi. Izključenje iz skupine je posebej za mlade zelo boleče in takšno vedenje izjemno težko prenašajo.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

© 2018 cyberhelp.eu | Impressum

Na začetek