K vsebini

Napotki za razgovor

Namen dialogov je prikazati teoretično podlago na primerih iz prakse

Kontrolna lista:

Značilnost spletnega nadlegovanja je višje število udeleženih akterjev. Krog opazovalcev prostorsko ni omejen.

Pri tem je pomembno:

  • Iskalcu pomoči pokazati, da ni sam. Skupaj lahko v njegovem socialnem okolju poiščeta tiste, ki mu lahko stojijo ob strani.
  • Že v prvem pogovoru pojasnite, da na žalitve in podobne provokacije nima smisla reagirati.
  • Zavarujte dokaze, na primer s pomočjo posnetkov strani.
  • Informirajte šolo (kot možni kraj kaznivega dejanja).
  • Preverite pravna sredstva.
  • V kolikor menite, da je to potrebno, vključite v proces policijo.
  • Informirajte http://spletno-oko.si/, prijavite sovražni govor in zaprosite za izbris.

Primer seksting

Koliko zasebnosti nudi socialni medij za izmenjavo intimnih reči?

Andrej (16) in Hana (15) sta par. Obiskujeta različne šole in se ne vidita vsak dan, zato pa toliko bolj vneto flirtata na socialnih medijih. Pošiljata si svoje slike, ki jih pospremita z erotičnimi besedili. Zelo sta zaljubljena in prejete fotografije kažeta le "najboljšim prijateljem". Vendar je med temi prijatelji tudi nekdo, ki bi sam rad bil Hanin fant. Ker bi rad jezil Andreja, pošlje te fotografije in pogovore (in ne le te) drugim prijateljem.

Seksting = „seks” in „teksting” - izmenjava intimnih fotografij, opremljenih s tekstom

Predzgodba

Andrej je star 16 let. Pred enim letom je bil še precej neatraktiven, sedaj pa si je na šoli končno pridobil ugled, ki si ga je tako želel. Naenkrat se vsi zanimajo zanj, tudi Hana, ki ima 15 let.

Oba sta zaljubljena do ušes in po šoli dosti časa preživita s klepetanjem na socialnih omrežjih. Flirtata in si pošiljata fotografije z erotičnimi besedili. Zelo sta zaljubljena in prejete fotografije kažeta le "najboljšim prijateljem". Vendar je med temi prijatelji tudi nekdo, ki bi sam rad bil Hanin fant. Ker bi rad jezil Andreja, pošlje te fotografije in pogovore (in ne le te) drugim prijateljem.

Andreja prijateljeva nesramnost povsem šokira. Erotične fotografije njega in Hane lahko sedaj na spletu vsi vidijo in komentirajo s posmehljivimi pripombami. To pa še ni vse. Poleg teh fotografij so objavljene tudi stare Andrejeve fotografije, ki prikazujejo, kako je izgledal prej. Pod temi fotografijami Andrej vidi tudi zelo nesramne komentarje. Andreja situacija zelo prizadene, Hana ga več noče videti, prijatelj ga je izdal, v šoli se mu spet vsi posmehujejo. Počuti se zelo osamljenega in najraje sploh več ne gre v šolo.

Mesec dni kasneje

Za Andreja postane situacija nevzdržna. Obrne se na svetovalno službo na njegovi šoli, v upanju, da bo tam dobil podporo:

1. Vzpostavitev stika

Andrej potrka na vrata.

Svetovalka:
"Naprej! Ime mi je Katja. Kako pa je tebi ime?" ga pozdravi socialna delavka in ga povabi, naj sede.
Andrej:
"Ime mi je Andrej."
Svetovalka:
"Kaj lahko storim zate?"
Andrej:
"Ne vem, kako naprej. Počutim se zelo osamljenega..."
Svetovalka:
"Ne počutiš se dobro, a ne?"

Andrej žalostno odkima.

Svetovalka:
"V življenju dostikrat pride do težjih obdobij. Veš kaj je pri tebi vzrok za to?"

Andrej potlači solze.

Svetovalka:
"Andrej, lahko mi zaupaš! Zavezana sem molčečnosti. Karkoli mi zaupaš, bo ostalo v tej sobi!"
Andrej:
"Vse je tako... Bolečina, žalosen sem... Razočaran... In čisto zmeden!"
Svetovalka:
"Kaj je vzrok tega? (...) ali kdo je povzročil ta čustva?
Andrej:
"Moj najboljši prijatelj."
Svetovalka:
"Razumem. Zelo moraš biti razočaran."
Andrej:
"Ja."
Svetovalka:
"Bi mi rad kaj povedal o tem?"

2. Faza pojasnitve

Andrej se počuti v situaciji s svetovalko dobro in začne pripovedovati. Pripoveduje o svoji preteklosti, o težavah, ki jih je imel v šoli zaradi svoje zunanjsti, o želji, da bi tudi on imel punco, o Hani, o njegovem prijatelju (...).

Svetovalka:
"Zdi se, da si zelo razočaran in prizadet. In ne razumeš, zakaj je tako ravnal?"
Andrej:
"Ja, le kako je mogel..."
Svetovalka:
"Ali si se o tem že pogovoril s tvojim prijateljem?"
Andrej:
"Izogiba se me..."

Faza pojasnitve lahko traja nekoliko dlje, saj je treba razmisliti, katere osebe so udeležene v situaciji in kaj je njihova vloga. Za svetovalko je pomembno, da dobi jasno sliko o vseh teh osebah.

Svetovalka:
"Lepo, da mi tako zaupaš in da si toliko povedal. Kar nekaj tega se je nabralo."
Andrej:
"Kaj naj sedaj naredim?"

3. Fokus

V tej fazi svetovalka zastavlja vprašanja, ki bodo Andreja vodila do rešitve. Andrej se sam najbolje pozna in s pomočjo vprašanj ga svetovalka pazljivo vodi v smeri možnih rešitev in perspektiv.

Svetovalka:
"Kaj meniš, kaj bi ti dobro delo?"
Andrej:
"Da bi bilo spet tako, kot je bilo prej. Preden se je vse to zgodilo. Rad bi spet normalno hodil v šolo."
Svetovalka:
"Kaj pa bi se moralo zgoditi, da bi spet hodil v šolo?"
Andrej:
"Ne vem točno. Moral bi razmisliti o tem. Ali lahko ponovno pridem?"
Svetovalka:
"Seveda. Dogovoriva se za nov termin in medtem lahko v miru razmisliš o tem."

4. Zaključek

Svetovalka:
"Kaj potrebuješ od mene, da boš lahko shajal s situacijo do najinega srečanja?"
Andrej:
"Pravzaprav nič. Dobro mi je delo, da sem lahko nekomu vse povedal."
Svetovalka:
"Danes sva se pogovarjala celo uro in imel si priložnost dobro razmisliti o vsemu. Kaj praviš na to, da se spet srečava v sredo. Takrat si lahko spet vzamem uro časa zate."
Andrej:
"V sredo ne morem."
Svetovalka:
"Kateri dan pa ti ustreza?"
Andrej:
"V četrtek, ampak že ob 14h, če gre. Kasneje bi lahko drugi kaj opazili..."
Svetovalka:
"Dogovorjeno Andrej. Četrtek ustreza tudi meni. Tukaj je moja vizitka, če pride do kakšnih sprememb."

Ta primer jasno kaže, da je v tej situaciji potrebnih več pogovorov. Andrej svetovalki še ne zaupa popolnoma in nikakor ne želi, da bi kdo ugotovil, da je poiskal pomoč. Vseeno mu je pogovor dobro del, drugače ne se ne bi dogovoril za nov termin. Mladi so zelo dovzetni za reakcije drugih in se hitro povlečejo vase, če menijo, da sogovorinik njihovih težav ne jemlje resno.

Med drugim srečanjem deluje Andrej bolj sproščeno. Vesel je, da se lahko z nekom pogovarja o svojih tegobah. Občutek ima, da ga svetovalka jemlje resno in da je v dobrih rokah. Že samo dejstvo, da je načel pogovor o svojih težavah mu daje upanje, da bo našel rešitve. Časovni intervali so prav tako koristni. Ne počuti se pod pritiskom, še vedno lahko sam odloča, kateri koraki so dobri zanj. Za odraščajočega človeka je zelo pomembno, da ostaja neodvisen in deluje kul. Čuti, da se je po nasvet obrnil na pravo mesto.

Svetovalka:
"Pozdravljen, Andrej. Lepo, da si prišel. Zdiš se mi bolj sproščen. Kaj se je medtem zgodilo?"
Andrej:
"Vesel sem, da lahko pridem sem in se pogovarjam o tem."
Svetovalka:
"Kdo bi ti poleg tega lahko pomagal? Ali si povedal staršem?"
Andrej:
"Ne, tega ne upam. Takoj bi se obrnili na starše mojih sošolcev in potem bi se mi vsi še bolj smejali."
Svetovalka:
"Razumem. Ali si razmislil o tem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi spet hodil v šolo?"
Andrej:
"Ja... Mogoče Hana, da bi se pogovoril z njo?"
Svetovalka:
"Kaj pa bi se zgodilo tekom tega pogovora?"

To vprašanje se da dobro kombinirati z vprašanjem o čudežu. Mladi, ki si lahko predstavljajo takšne čudeže, lažje oblikujejo svoje življenje, saj imajo sliko tega, kako bi lahko izgledalo njihovo življenje. Dejstvo, da lahko še naprej živijo normalno življenje in izvajajo vsakdanje aktivnosti jim daje veliko moč."

Svetovalka:
Predstavljaj si, da se, medtem ko spiš, zgodi čudež in težava, zaradi katere si se obrnil name, je sama od sebe rešena. Kako bi izgleal pogovor s Hano?"

V nadaljevanju tega pogovora postaja Andrej vse bolj samozavesten. Hkrati postaja tudi bolj pogumen in si počasi lahko predstavlja, da se o problemu pogovori s svojimi starši in kasneje tudi s Hano. Medsebojno zaupanje bi mu lahko pomagalo, da gre spet normalno v šolo. Počasi se v Andrejevo življenje spet vrača normalnost in Andrej si lahko predstavlja, da se bo njegov odnos s sošolci spet normaliziral.

Zaključek

Svetovalka:
"Kako ti še lahko pomagam?"
Andrej:
"Ali bi lahko spet prišel, če bi te potreboval?"
Svetovalka:
"Vsekakor! Tudi, če me ne boš potreboval, bi me veselilo, da bi se kdaj kar tako oglasil."
Andrej:
"Hvala. Adijo."
Svetovalka:
"Adijo, Andrej."

Primer: poziranje

Ali fotografije na socialnih omrežjih pripomorejo k priljubljenosti in slavi?

Ana (14 let) je zaljubljena v svojega fanta, vendar on (15 let) zvezo prekine. Ana je zelo žalostna. Prijateljice jo tolažijo in (v najboljšem primeru) poslušajo ter jo spremlajo na poti te boleče izkušnje. Bivši fant pa ji medtem napiše: "Pogrešam te, tvoje telo, najin seks. Ali bi se slikala gola in mi poslala sliko?

Rad bi spet hodil s tabo." Ana mu pošlje fotografijo. Žal pa bivši fant ni mislil resno in njena fotografija že v naslednjem trenutku pristane na pametnih telefonih vseh prijateljev in prijateljic.

Poziranje/b} - objavljanje izzivalnih fotografij

Predzgodba

Ana (14 let) je zaljubljena v svojega fanta, vendar on (15 let) zvezo prekine. Ana je zelo žalostna.

Prijateljice jo tolažijo in (v najboljšem primeru) poslušajo ter jo spremlajo na poti te boleče izkušnje. Bivši fant pa ji medtem napiše: "Pogrešam te, tvoje telo, najin seks. Ali bi se slikala gola in mi poslala sliko? Rad bi spet hodil s tabo." Ana mu pošlje fotografijo. Žal pa bivši fant ni mislil resno in njena fotografija že v naslednjem trenutku pristane na pametnih telefonih vseh prijateljev in prijateljic.

1. Vzpostavitev stika

Ana večkrat tedensko obiskuje mladinski klub.

Socialna pedagoginja:
"Živjo, Ana. Deluješ potrto, je kaj narobe?"
Ana:
"Ne, samo dolgčas je."
Socialna pedagoginja:
"Dolgčas?"
Ana:
"Ja."
Socialna pedagoginja:
"Bi igrala eno igro z menoj?"
Ana:
"Ne, ne da se mi."

Drugo dekle vstopi v prostor in Ana se prestraši. Noče, da jo dekle vidi in se obrne stran.

Socialna pedagoginja opazi situacijo in ponovno ogovori Ano. Položi roko na njeno rame in reče "Ta svet zna biti precej krut, a ne?"

Ana zajoče.

Socialna pedagoginja jo tolaži in Ana začne pripovedovati.

2. Faza pojasnitve

Ana pove, kaj se je zgodilo.

Socialna pedagoginja:
"Verjamem, da ti je nerodno, ker lahko tvoje fotografije sedaj vidijo tudi drugi sošolci in sošolke. Jezna si na bivšega fanta, ker je naredil nekaj tako nesramnega. Najbrž se sedaj počutiš osamljeno?"
Ana:
"Res je. In ne vem, s kom se lahko o tem pogovorim. Nočem govoriti s starši. Zelo me je sram. Pa tudi v šolo več nočem."

Ana zajoče. Svetovalka pusti, da lahko dekle v miru joče.

Socialna pedagoginja:
"Fant je kršil zoper tvojo pravico do lastne podobe. To je kaznivo in boleče. Ne morem spremeniti dejstva, da se je to zgodilo, lahko pa ti pomagam pri odločitvi o temu, kako naj gre zgodba naprej. Ali bi to želela?"
Ana:
"Bi."

3. Fokus

Socialna pedagoginja:
"Kaj bi se moralo zgoditi, da bi šla spet v šolo?"
Ana:
"Ne vem. Strah me je, da se mi bodo vsi posmehovali in sram me je."
Socialna pedagoginja:
"Razumem. Ali imaš najljubšo pravljico?"
Ana:
"Imam."
Socialna pedagoginja:
"Kako se reče."
Ana:
"Trnjulčica."
Socialna pedagoginja:
"Katero vlogo iz Trnjulčice bi najraje igrala?"
Ana:
"Vrtnico, za katero Trnjulčica spi. Ker je tam Trnjulčica varna."
Socialna pedagoginja:
"Vrtnico ali varno Trnjulčico?"
Ana:
"Varno Trnjulčico."
Socialna pedagoginja:
"Trnjulčica je zapustila to varnost, ko se je ob pravem času na pravem mestu znašel princ. Jaz sicer nisem princ, sem pa ob pravem času na pravem mestu. ALi lahko grem v tvojo šolo in govorim s sošolci?"
Ana:
"In jaz?"
Socialna pedagoginja:
"Ti lahko jutri ostaneš s starši doma."
Ana:
"O, moj bog. S starši?"
Socialna pedagoginja:
"Ja, zakaj pa ne?"
Ana:
"Ker me je tako sram..."
Socialna pedagoginja:
"Kaj te skrbi?"
Ana:
"Da mi bodo postavljali mučna vprašanja."
Socialna pedagoginja:
"Tvoje starše lahko prosiva, da naslednja dva tedna tega ne počno. Kaj praviš?"
Ana:
"Sigurno se ne bi držali dogovora."
Socialna pedagoginja:
"Ali lahko vidiš v prihodnost? Potem mi pokaži, kako to počneš, saj bi jaz tudi rada znala."
Ana:
"Ne, ampak vem, da bo tako."
Socialna pedagoginja:
"Od kod? Ali si že kdaj poskusila?"
Ana:
"Ne."
Socialna pedagoginja:
"Potem pa vsaj poskusiva! Jaz lahko pridem za podporo s tabo. Poklicala bom tvoje starše in jih prosila, da lahko ostaneš tukaj, dokler ne končam z delom in lahko grem s teboj domov. Tvoje starše bova prosila, da ti v naslednjih dveh tednih ne postavljajo mučnih vprašanj. Jutri pa lahko ostaneš doma - pod enim pogojem."
Ana:
"Katerim?"
Socialna pedagoginja:
"Prosim, da jutri ne odgovarjaš na nobena sporočila. Vseeno od koga jih dobiš."
Ana:
"Ok."

Pravljice v 95% primerov ponujajo pozitivne rešitve z naslednjim sporočilom: premagamo lahko tudi najtežje težave in konflikte, ki nam jih nameni življenje. Ni pomembno, ali je nekdo bogat ali lep. Štejejo le dobrota, razvoj in potencial vsakega posameznika.

Najljubše pravljice dostikrat nudijo "ključ" do lastne biografije in vlivajo posamezniku pogum - tako otrokom kot tudi mladostnikom.

Ana je morala zbrati dosti poguma, da je premagala svoj sram in se nekomu odprla. Zato je svetovalka med fazo fokusa izbrala pravljico kot vir poguma. Ta primer tudi ponazarja, da je včasih potrebno uporabiti več različnih "pripomočkov" za pomoč.

Nadaljnji potek dogodkov

Die SozPäd hat noch am selben Abend die Polizei informiert und die Beschwerdezentrale schriftlich um Mithilfe gebeten.

Naslednji dan je v šoli potekala razredna ura, ki so se je udeležili socialna delavka, učitelji in sošolci. Uporabili so naslednje metode in prišli do teh rezultatov:

  • Metode: igra vlog, delov v skupini, individualni pogovori s prijateljicami in prijatelji
  • Rezultati:
    • Vsi sošolci v prisotnosti učitelja zbrišejo fotografijo s svojih telefonov.
    • Sošolci skupaj razvijejo ideje, kako lahko Ano sprejmejo prijazno in s spoštovanjem.
    • Razred je definiral pravila za vedenje do sošolcev in soljudi.

Ano so po enodnevni odsotnosti sošolci prijazno sprejeli v razred. Trajalo je še kakšnih pet do sedem dni, da se je v razred vrnila normalnost. Starši so se držali dogovora in dva tedna niso postavlajli neprijetnih vprašanj. Tako je imela Ana tudi v družini potrebno zaščito.

Čez nekaj dni je Ana sama od sebe povedala staršem, kaj se ji je vse zgodilo.

Primer: grooming

Ali res veš, kdo je na drugi strani?

"Lili je stara 14 let. Na Facebooku ima odprt profil, na katerem rada objavlja drzne slike same sebe. Na spletu sreča Filipa, ki trdi, da je star 16 let in da je prijatelj njenega očeta. V resnici gre za petintridesetletnega Petra. Pozorno jo posluša in Lili mu vse bolj zauapa. Pošilja ji komplimente in ona se končno počuti občudovano in ljubljeno. "Filip" prosi LIli, da mu pošlje svojo sliko. Začne se izmenjava slik, ki postaja vse bolj intimna in Filipove zahteve postajajo vse večje. Lili je Filipu razkrila tudi svoje osebne podatke in Filip bi jo rad obiskal, njegov cilj pa je spolni odnos.

Grooming - vzpostavljanje stikov prek spleta z namenom spolnega občevanja

Predzgodba

"Lili je stara 14 let. Na Facebooku ima odprt profil, na katerem rada objavlja drzne slike same sebe. Na spletu sreča Filipa, ki trdi, da je star 16 let in da je prijatelj njenega očeta. V resnici gre za petintridesetletnega Petra. Pozorno jo posluša in Lili mu vse bolj zauapa. Pošilja ji komplimente in ona se končno počuti občudovano in ljubljeno. "Filip" prosi LIli, da mu pošlje svojo sliko. Začne se izmenjava slik, ki postaja vse bolj intimna in Filipove zahteve postajajo vse večje. Lili je Filipu razkrila tudi svoje osebne podatke in Filip bi jo rad na vsak način obiskal.

Dogovorita se pri Lili doma. Nepričakovano pa se pri Lili oglasi tudi prijateljica in tako Lili ni sama, ko na vratih pozvoni. "Filip" gre zaradi tega takoj stran, saj so bili njegovi nameni spolne narave. Na spletu Lili zmerja in pritiska na njo, da se dogovorita za novo srečanje.

Lili ni niti najmanj pričakovala takšnega odziva, zato je popolnoma frustrirana. Žalostna je, da ima težave s fantom, ki se ji je zdel tako super in ki mu je zaupala toliko intimnih misli. Poleg tega je izgledal čisto drugače in veliko starejše kot se je opisal. Lili je vznemirjena in zmedena, vendar se o tem noče pogovoriti s starši, saj je trenutno sploh ne razumejo. Poleg tega pa si sploh ne upa več hoditi sama domov. Ko postane Filipov pritisk nanjo prevelik, začenja Lili preživljati vse več časa v mladiskem klubu. To opazi eden od skrbnikov in načne pogovor.

1. Vzpostavitev stika

Skrbnik:
"Živjo Lili! Lepo, da preživljaš toliko časa pri nas. Ali ti je tukaj všeč?"
Lili:
"Ja, kar..."
Skrbnik:
"Danes ni tukaj še skoraj nikogar, bi se malo sprehodila?"
Lili:
"Kaj pa vem..."
Skrbnik:
"Kaj bi raje počela?"
Lili:
"Ne vem, vse je sranje..."
Skrbnik:
"Res vse?"
Lili:
"Ja, nikomur ne moreš zaupati..."
Skrbnik:
"Včasih te ljudje res razočarajo. Včasih tisti, ki to od njih najmanj pričakuješ. Ali poznaš občutek, ko sploh več ne veš, kaj naj storiš?"
Lili:
"Poznam. Nihče me ne razume, vsi me izkoriščajo in ti tudi nimaš pojma o ničemer."
Skrbnik:
"Res je. Vsega res ne vem, ampak če potrebuješ mnenje ali nekoga, ki bi te poslušal, to vsekakor znam."
Lili:
"Na to sem že enkrat nasedla. Tebi tudi ne morem zaupati."
Skrbnik:
"Ok, ampak mene poznaš. Slišiš tudi, kako se pogovarjam z drugimi. Ali si že kdaj slišala, da ogovarjam?"
Lili:
"Ne."
Skrbnik:
"Potem pa mi lahko poskusiš dati priložnost. Če ti najin pogovor ne bo všeč, ga lahko kadarkoli prekineš."

Lili razmišlja in prične počasi pripovedovati koščke zgodbe.

2. Faza pojasnitve

Lili:
"Neumna sem, doma imam same težave in končno sem našla nekoga, s komer sem se lahko pogovarjala..."
Skrbnik:
"Zaradi tega pač nisi neumna. Kaj pa ti je bilo na pogovorih z njim tako všeč?"
Lili:
"Bil je krasen in pisal je same lepe stvari. Edini me je razumel in jaz sem mu povedala vse mogoče stvari in mu celo pošiljala fotografije! Sploh nisem pričakovala, da mi laže. Zdaj me zasleduje, ve kje stanujem in ne upam si več domov. Poleg tega pa je star."
Skrbnik:
"Ok, razumem. Ni te samo prizadel ampak ti tudi grozi?"
Lili:
"Ja. In moja prijateljica me ves čas sprašuje, kdo je to bil. Le kaj naj ji rečem? Saj se mi bo smejala. Povedala sem ji vendar, da imam prijaznega fanta, ki mu je zares mar zame. Ni tako otročji, kot so vsi fanti blesavih sošolk."
Skrbnik:
"Zdi se ti, da boš neumno izpadla v očeh prijateljic?"
Lili:
"Ja, seveda! Saj sem se vendar cel čas hvalila z njim!"
Skrbnik:
Lili:

Dolžina faze pojasnitve se lahko razlikuje od primera do primera.

Lili se je dogovorila za nov termin, saj bi rada ugotovila, kako naprej. Prepričana je, da sama svoje težave ne more rešiti.

Kratek vpogled v drug pogovor (s poudarkom na fokusu):

Lili:
"Ali misliš, da bo vse skupaj kdaj bolje?"
Skrbnik:
"Kaj naj se spremeni, LIli?"
Lili:
"No, da me pusti ta moški pri miru, da se lahko spet pogovarjam s starši in da me nimajo vsi za totalnega kretena."
Skrbnik:
"Kaj bi storili tvoji starši, če bi izvedeli za tega moškega?"
Lili:
"Znoreli bi! Vzeli bi mi telefon in prepovedali internet."

V tej fazi je pomembno, da mladim pustimo čas za odgovor. Spodbudimo jih k razmišljanju in mladi sami odkrivajo poti k rešitvam. V prvem odogovoru se običajno odzovejo z reakcijo, ki jo od dotične osebe pričakujejo. Če pa jim da svetovalec nekaj časa, se lahko zgodi, da sledijo nadaljnji premisleki.

Lili:
"No, mogoče bi me tudi vprašali, kdo to je in če se mi je kaj zgodilo..."
Skrbnik:
"Lahko bi jih torej tudi skrbelo zate?"
Lili:
"Mogoče bi tudi čisto znoreli in klicali policijo. Joj, kako mi je vse to nerodno!"

Tukaj navajamo še nekaj vprašanj, ki jih lahko postavite v fokusni fazi.

  • Kaj bi se zgodilo, če bi tega moškega prijavila?
  • Kaj bi se zgodilo, če bi prijateljem povedala, kaj se je pripetilo?
  • Misliš, da je katera od tvojih prijateljic tudi že doživela kaj takega?
  • Kako bi lahko preprečila, da spet pride do česa podobnega?
  • Če bi lahko koga povabila s seboj na pogovor, koga bi izbrala?
  • Kdo bi to bil, če bi lahko izbirala?

Ključno v tej fazi je, da Lili razume, da dogodek ni neškodljiv in da ona ni sama kriva zanj. Gre za kaznivo dejanje, zato je potrebno podati prijavo na policiji! Lili sedaj potrebuje podporo in varnost - doma, med prijatelji in v šoli.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

© 2018 cyberhelp.eu | Impressum

Na začetek